Zdaj ali nikoli?

Najprej nasmeh. Nato v(z)dih. In izdih. Nekajkrat. Nato pa. Hmmm…. Kakor za koga. Kakor kdaj. Zdaj? Kaj nastopi ob zdaj? Zaznavate dražljaje? Veliko njih? Um dela, na polno. Pa srce? Ob nikoli, bije, kot še nikoli. Ne, nikoli pa ne, si rečete. Ker nikoli je res nikoli. A tudi za zdaj še niste pripravljeni. Kaj potem? Nekaj vmes? Ja, najbolje neka zlata sredina. Neodločeno. Nekaj, kar se da še vedno premakniti levo ali desno, naprej, nazaj. Pa se da res? Izkušnje naj povedo. Več jih je, večkrat bo zdaj in manj krat nikoli. Manj premikanja – za nazaj. Prav zaradi tistih in tistega, pri čemer ste se nečesa osvobodili, najbrž malce padli ali se vsaj konkretno zataknili, spraševali, si razbijali glavo, kdaj zjokali. Nato pa se nekega jutra prebudili, povzdignjeni na višjo spoznavno raven. S katere se je vse lepo počasi odvilo, ta izkušnja ali več njih so vas dvignile na površino, kjer vas je voda sama držala ‘gor’, zavedajoč se, da se že ves čas premikate naprej, plavate, četudi ste se vmes počutili za ‘vmes’. To se dogaja zato –zdaj, ker ste izkoristili zdaj ali nikoli, ker ste šli skozi strah, neugodje, čez sebe in prišli ven drugačni, kot ste bili pred tistim velikim oblakom, tunelom, utežjo. Spremenil vas je odnos; odnos z nekom, odnos do nečesa, odnos s samim seboj. Torej, dajte, zdaj ali nikoli. Še nikoli ni bil boljši trenutek za zdaj. Ahhh. Življenje, hvala.