Verjamem v angele

Tako je pel Oliver Dragojević: »Odkar te poznam, verjamem v angele, odkar te poznam, verjamem, da obstajajo.« Neverjetno, kako je znal izraziti sebe skozi ljubezen do ‘nje’.  V resnici je izražal svojo ljubezen, svoje srčno hrepenenje, živeti je ljubiti in ljubiti je živeti; to so vsa in ‘ena’ sporočila njegovih pesmi. Ljubezen do življenja je ljubezen do sebe. Vendar, ker ne moreš peti in pisati o ljubezni do sebe (ali pač?), je najlažje in najbolj pride do živega, do srca, opevanje ljubezni, v romantičnem pogledu, moškega do ženske oz. ženske do moškega. Pa vendar, na dnu tega ‘svojega morja’, kjer je najti mir, živost, spokoj, navdih, sebe; so ujete ali svobodne, kakor se odločimo, naše misli, naše želje, naše ljubezni. Do nas samih. Negujmo jih, v objemu angelov, ki bodo obstajali vse dokler bo obstajala ta naša ljubezen. Za vas ne vem, a jaz sem pod vodo. Tam nekje globoko in široko v morju. Še kako živa. Heart on fire. Lep decembrski čas želim, poln vsega, v kar verjamete.