Zaradi sebe

Če smo mi ‘odnos’ do ljudi in stvari v našem življenju, in, če nam je res mar za ta naš odnos; kako komuniciramo, kako opravljamo delo, kje iščemo navdih, kaj nas zadovoljuje, kaj smo pripravljeni storiti, morda tvegati, potem nam je mar zase. Kadar zavestno delujemo kot tihi opazovalec v ozadju, pred nami se pa vrste dogodki, in ob tem čutimo živost in spokoj, potem vemo, da je ‘vse prav’. Da delujemo iz sebe. Zaradi sebe. Kakor hitro se pa pojavi dvom, nemir, nezadovoljstvo; takrat, najbrž, delujemo zaradi drugih. Oz. zgodilo se je nekaj, ali se bo, kar ni prav drugim. Takrat smo s pozornostjo v vprašanjih in pričakovanjih, kaj je bilo ali kaj še bo. Namesto tega, naprej – nazaj, skušajmo raje tej energiji pustiti prosto pot in mislim ter čustvom zgolj drseti skozi nas. Zdaj. Teči naprej, se ne ustaviti. Kar ni pobeg, to je življenje, sestavljeno iz trenutkov, ko delujemo zaradi sebe ali drugih. in prav odnos z drugimi nam kaže, kdo smo v resnici, v naši pravi naravi, ko delujemo zaradi sebe. Zato si prizadevajmo za te trenutke – za življenje zaradi sebe.