Ona je z drugega planeta

Gostje so odšli, pustili so, pri sebi in njej, polno vtisov, spominov, izkušenj, v nekaj dneh je bilo veliko pogovora, opazovanja, veselja, zgodb, ki so jih doživeli in delili, veliko spoznanj. Ona razmišlja o njih, o teh gostih, katerih glasovi še vedno napolnjujejo njen dom, in jim piše, jih pozdravi, se zahvali za obisk. In oni odgovorijo, da so znova v svojem ritmu, drugem svetu, ki ni zelena Slovenija, ni mesto Ljubljana, ni sproščeno in urejeno,… In pripišejo: ”In ti, ti si posebna, kot da si z drugega planeta.” Vsa njena ‘bit’, odnosi, odzivi, vse kar predstavlja njeno delovanje oz. življene, se je na nek način na novo osmislilo v tej eni sami sekundi, v tem enem samem stavku. Da je z drugega planeta. Težko bi si želela kaj več od tega odseva, razumela je, da je usklajena z namenom, ki ga morda, čeprav njen um to pogosto počne, ni potrebno strogo določevati, ne razčlenjevati in ne preigravati njegovih odtenkov. Vendarle je pa ta njen namen očitno še kako živ ter izražen v neki drugi resničnosti, na katero se uglašuje. Kaj so gostje pravzaprav videli? Videli so njeno notranje bitje. Naravo v njej. Mir, radost, ljubezen. Njeno dušo, ki je odprta, svetla, pripravljena. Tako se danes lažje izgublja in ponovno odkriva na tistem drugem planetu, kjer so zapisane njene želje, hrepenenja, namen, vse tisto, s čimer vibrira v tem svetu. In tam, na drugem planetu, v preseku drugih resničnosti, odkriva vse več njej podobnih.