Na zdajšnji čas so odmevi različni. Eni pravite, da imate končno čas doma postoriti vse, kar vas je že dolgo čakalo in prej ni bilo časa za to, drugi manevrirate med spomini na prejšnje stanje in trenutnim delovanjem, pravzaprav je za mnoge dejavnosti še zelo nejasno, kaj in kako bomo delali čez dva, tri mesece, nekateri upate na jesen, da bo ta ponovno prinesla večino utečenega nazaj, mnogi pa vihate rokave v obveznostih doma, od vrtca ali šole na daljavo, kjer smo se znašli tudi starši, do dela od doma, gospodinjstva, pomoči starejšim,… Nikakor ni lahko, vendar nas razmere silijo v to, naravno, da sami pri sebi aktiviramo tisto energijo, ki doslej ni bila docela izkoriščena, ker ni bilo potrebno. Zdaj pa je, še kako potrebno, da prevetrimo vse možnosti, oblikujemo razne scenarije in se opazujemo ter izkušamo, kje je čutiti zven in strast – kaj je tisto edinstveno v nas, kar dajemo svetu in katere svoje potenciale pri tem sproščamo, da le-ti zares delajo za nas. Da, prišlo je do viharjenja, a obenem tudi umirjanja misli. Umirjanja zato, da se vibracijsko uskladimo s svojimi cilji. Da jih ponovno ovrednotimo; se z njimi strinjamo in delujemo skladno z njimi ali jih korigiramo, morda pa povsem na novo zastavimo. Le odločnost moramo zbrati, pozornost in jasnost, kanček drznosti in… gremo naprej. Ne pozabimo si izdelati načrta – sam cilj ni dovolj. Nato pa akcija.

Kategorije: Blog